Migracije, travma in drugost v sodobnem slovenskem gledališču

Milija Gluhovic

Prispevek obravnava politiko razlikovanj v slovenskem javnem prostoru skozi prizmo izbranih slovenskih uprizoritev, ki preiskujejo vprašanja prisilnih migracij, drugosti in (zgodovinske) travme. Raziskava vključuje uprizoritve v režijah Janeza Janše (Slovensko narodno gledališče, 2007), Oliverja Frljića (Preklet naj bo izdajalec svoje domovine, 2010 in 25.671, 2013) in Igorja Pisona (Angel pozabe, 2014), ki obravnavajo spoznanja, zgodovine in travme, ki so bili zaradi nezaželenosti tabuizirani ali potlačeni. Ob tem uprizoritve izkazujejo to moč, da nastopijo kot priča nasilnim dejanjem in posežejo v slovensko javnost z zagovorom družbenega vključevanja, ki temelji na solidarnosti, pravičnosti in etiki.

Milija Gluhovic je izredni profesor za gledališče in performans na Univerzi v Warwicku. Osrednja področja njegovih raziskav vključujejo sodobno evropsko gledališče in performans, študije spomina, mednarodne raziskave uprizarjanja in pedagogiko. Njegovi znanstveni monografiji Performing European Memories: Trauma, Ethics, Politics in Performing the ‘New’ Europe: Identities, Feelings, and Politics in the Eurovision Song Contest (s Karen Fricker) sta leta 2013 izšli pri Palgrave Macmillan. Trenutno za Palgrave ureja dve monografiji: Performing the Secular: Performance, Religion, and the Public Sphere in International Performance Research: The Unconditional Discipline?