Vitalna zvrst na robu medijskega prostora

Simpozij o slovenski radijski igri v organizaciji Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije v sodelovanju z RTV Slovenija (Radio Slovenija - 3. program) in Festivalom Borštnikovo srečanje

Prva slovenska radijska igra je bila leta 1928 le z odra v radijski studio prenesena gledališka predstava. Šele v tridesetih letih prejšnjega stoletja je postala radijska igra avtohtona umetniška zvrst, saj so se šele takrat začele pojavljati prve izvirne radijske igre. Odtlej je preživljala bogato zgodovino in pomembno sooblikovala mednarodni kulturni prostor. Besedila slovenskih avtorjev so bila prevedena v številne jezike, posnetki Radia Slovenija so bili na mednarodnih festivalih po navadi ocenjeni vrhunsko, delo ustvarjalnih ekip pa mnogokrat okronano s prestižnimi nagradami na svetovnih festivalih. V radijskem arhivu se je v tem dokaj kratkem obdobju nabralo čez štiri tisoč radijskih iger različnih žanrov.

Detekcija aktualnega trenutka slovenske radijske igre pa kaže drugačno sliko. V ustvarjalnem smislu še zmeraj vitalna in mednarodno konkurenčna se sooča z medijsko ignoranco, ostaja brez kritiške refleksije, nekaj desetletij zelo žive, pred dobrim desetletjem pa dokončno zamrle, čeprav bi se še kako rada zazrla z optimizmom v prihodnost. Dragocena zvrst zato ostaja na robu medijskega prostora.

Simpozij bo ponudil razmislek o tem uprizoritvenem žanru in razprl aktualna vprašanja v zvezi z njim.

Dopoldne bo najprej na vrsti teoretski del z referati o ontologiji radijske igre, o zvoku in zvočnosti (režiser Igor Likar), o igri in igralcu v radijskem mediju (igralec Blaž Šef), o pogledu v prihodnost (režiser Klemen Markovčič) in o neodvisni produkciji radijskih iger (CONA – Brane Zorman, Irena Pivka).
Okroglo miza z gosti (antropologinja Vesna Vuk Godina, urednica Uredništva igranega programa na Radiu Slovenija Gabrijela Gruden, pisec in režiser Vinko Möderndorfer, režiserka Ana Krauthaker) bo vodila dramaturginja Vilma Štritof.
Vmes bo predvajana radijska igra Radia Maribor Elizabeth iz leta 1997, najprej uprizorjena v ptujskem gledališču po besedilih Arthurja Janova, Nancy Friday in Samuela Becketta. Avtorji besedila: Sebastijan Horvat, Klavdija Zupan in Nataša Matjašec. Glasba: Drago Ivanuša. Tonski posnetki: Danilo Ženko in Ivo Smogavec. Igralka: Nataša Matjašec.

Simpoziju sledi in situ večmedijski performans (40–50 min):

Irena Pivka, Brane Zorman:
Hodi Mesto

(produkcija CONA, 2013)

Izhodična točka: Vetrinjski dvor ob 16.00

Hodi mesto je večmedijska predstava, je zvočni zemljevid, v katerega obiskovalec vstopi in mu po ulicah mesta sledi s pomočjo posebne GPS aplikacije na mobilnem telefonu. Na vstopno-izstopni točki (ob predložitvi osebnega dokumenta ali kavcije) prejme mobilni telefon, slušalke, zemljevid in navodila za pot. Ko pride do določenega mesta, kjer je s pomočjo GPS postavljen zvočni zapis, se ta sproži in obiskovalec ga med hojo posluša. Od hitrosti in izbrane smeri hoje je odvisno, kateri zvočni posnetki in kako se bodo predvajali. Obiskovalec tako s pomočjo zvočnih posnetkov, vtisnjenih v natančno izbrane lokacije v središču mesta prehaja med fiktivnimi in realnimi situacijami in delno tudi sam soustvarja predstavo. Zemljevid Hodi mesto preplete zvok s prostorom in ga kot celoto ponudi v doživljanje izkušnje, v premislek. Med prostori, ki so. In prostori, ki so bili. Bi lahko bili. Morda še bodo.

Povezava do spletne strani CONA
 

Vilma Štritof