Knut Hamsun

Glad

Foto: Miha Fras

Mini teater in Mestno gledališče Ptuj

Premiera: 14. 6. 2015, Mini teater; 4. 9. 2015, Mestno gledališče Ptuj
Predstava traja 2 uri 45 minut in ima en odmor.

Naslov izvirnika Sult

Prevajalka Marija Zlatnar Moe
Avtor odrske priredbe romana, dramaturg in režiser Janez Pipan
Avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar
Scenografka Sanja Jurca Avci
Kostumografka Ana Savić Gecan
Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak
Lektorica Barbara Rogelj
Asistent inspicient Matej Primec

Igrajo
Marko Mandić v vlogi brez imena
Ylajali Nina Rakovec
Kapitan na ruski ladji/Slepi starec/Trgovec Christie/Urednik/Dežurni policist Brane Grubar
Zastavljalničar/Stražnik/"Devičnik"/Moški s časopisom Tadej Pišek
Prodajalka klobas/Prodajalka rož/Prodajalka kruha/Natakarica/Gospodinja Nina Valič
Ylajalijina družabnica/Uslužbenka v trgovini/Ulična prodajalka časopisov/Dekle v parku/Prostitutka/Služkinja pri gospodinji Maruša Majer

Roman Glad suvereno opušča vse, brez česar pripovedna proza ob koncu 19. stoletja ni mogla shajati, vsaj tako se je zdelo. Junak nima predzgodbe, o njegovem družinskem ozadju ne izvemo ničesar in tudi njegov psihološki ustroj ostaja zagoneten. Na začetku se zdi, da mu je duha zmedla lakota, a v kratkih obdobjih sitosti junak ni veliko pametnejši, njegove misli niso jasnejše in dejanja so komaj kaj bolj zavezujoča. Je torej skaljenost njegovega duha rezultat revščine ali pa revščina izvira iz tega, da se junak ne more zbrati, jasno misliti in razumno ravnati? To vprašanje ni nikoli razjasnjeno in zato Glad ni socialna drama: nobene obtožbe mrzlih razmer, nobene zahteve po spremembi. Vse gledamo skozi oči zmedenega junaka, pa vseeno o njem pravzaprav ničesar ne dojamemo. In to je tisto temeljno odkritje romanopisca Knuta Hamsuna: motivom se je mogoče odreči. Ni nujno, da razumemo, zakaj se osebe vedejo tako, kot se; in to je produktivna moč blaznosti.

"Pipanovo ugledališčenje romana je tako neke vrste lepljenka, ki na oder prenese Hamsunov fantastično solipsističen svet, njegov glavni nosilec pa postane Marko Mandić; hkrati glavni junak, nosilec dogodkov in prvoosebni pripovedovalec. Človek brez imena, človek brez imetja, človek brez zaznavne prezence, ki se na vsak način trudi postati priznan pisatelj/pisec in temu nameni vse svoje moči. Človek, za katerega se zdi, da je absolutno nezmožen poskrbeti sam zase, ker je neprestano neskončno lačen, pogosto nima kje spati, hkrati pa se vedno znova dviga iz svojega gladu, pa čeprav zgolj z grickanjem vejice, predvsem pa nekakšno potepuško radoživostjo. Mandić prav to radoživost zadene z vso težo gladovanja, ki je samo po sebi precej neuprizorljivo …"

Lejla Švabič, MMC, 19. 6. 2015