Po predlogah dramskih besedil Kakor v snu Marka Sosiča in Il pane dell'attesa Carla Tolazzija

Trst, mesto v vojni

Foto: Luca Quaia

Slovensko stalno gledališče Trst, Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine - Il Rossetti in društvo Casa del lavoratore teatrale

Premiera 14. 11. 2014 SSG Trst
Predstava traja 1 uro 30 minut in nima odmora.

Režiser Igor Pison
Prirejevalca besedila Igor Pison, Eva Kraševec
Prevajalka besedila Kakor v snu Laura Sgubin
Dramaturginja Eva Kraševec
Scenograf Igor Pison
Kostumograf Igor Pahor
Glasbeni opremljevalec Igor Pison
Lektorica Tatjana Stanič
Avtorja videa Igor Pison, Tomaž Scarcia

Igrajo
Irina Nikla Petruška Panizon
Agata Patrizia Jurinčič
Olga, Mati Mariagrazia Plos
Prvi moški Tadej Pišek
Drugi moški, Renato Massimiliano Borghesi
Avtor-Režiser Primož Forte
Moški s kruhom Adriano Giraldi
Pittioni Maurizio Zacchigna
Luisa Eleonora Angioletti
Francesco Lorenzo Zuffi

Uprizoritveni okvir za povezavo izvirnih besedil dveh avtorjev, Marka Sosiča in Carla Tolazzija, ki zarisujeta zgodbe tistih, ki so odšli na fronto, tistih, ki so doma čakali na njihovo vrnitev, in tistih, ki jih je prvo ali drugo ubilo, izhaja iz preprostih vprašanj: Kako spregovoriti o vojni brez izkušnje? Katero zgodbo izbrati in jo izpovedati? Kako ne govoriti le o sebi, temveč o problemu, ki je večji od posameznika? Ali povedano z besedami Marka Sosiča: "Skozi čigave oči naj povem zgodbo, ki bo ena izmed tisočerih?" Iz tega razloga je uprizoritev zakoreninjena v našem času: obe dramski besedili uokvirja intenca Avtorja/Režiserja, ki se pripravlja na snemanje filma s pisanjem scenarija o dogodkih in čustvih, ki so vezani na prvo svetovno vojno. Na začetku gledalec začuti odmaknjenost fikcije, nato pa drobci spomina postopoma prevzamejo protagoniste na način, ki odločno presega meje uprizoritve in vstopa v globine osebnega doživljanja vsebin. S prepletom preteklosti in sodobnosti uprizoritev iz dveh zornih kotov posreduje nesmiselnost vojne skozi čakanje, hrepenenje žensk in bolečino tistih, ki so spoznali bojne jarke, skozi poglavja individualnih zgodb, med katerimi ne moremo zbirati emblematične zgodbe, lahko jih le združimo v skupno, človeško in tragično razsežnost.

"Avtor-Režiser prizore spominov konstruira pred gledalci, igro prekinja in jo nadaljuje ter sočasno kadrira, zlasti pa snema film o vojni. Gledalcem je dovoljeno vstopiti v fascinantni svet nastajanja (dokumentarne) drame, sočasno pa poustvarjati zgodovino, "siliti” v intimne zgodbe ljudi in njihovih obrazov, ki bi si v resnici želeli le spokoja. V skladu z zamislijo so projekcija ter element režije filma o vojni, izgubah, intimnih nelagodjih, z njo pa tudi vloga Avtorja-Režiserja tehnično in idejno dovršeno izpeljani."

Anja Bajda, Primorske novice, 17. november 2014