Henrik Ibsen

Hedda Gabler

Foto: Damjan Švarc

Drama SNG Maribor

Premiera 6. 2. 2015, Stara dvorana SNG Maribor
Predstava traja 1 uro 15 minut in nima odmora.

Režiserka Mateja Koležnik
Prevajalec Bogomil Fatur
Prirejevalki besedila Mateja Koležnik, Metka Damjan
Dramaturg Goran Ferčec
Scenograf Marko Japelj
Kostumograf Alan Hranitelj
Koreograf Matija Ferlin
Skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar
Oblikovalec svetlobe Pascal Mérat
Lektorica Metka Damjan
Oblikovalka maske Mirjana Djordjević

Igrajo
Hedda Tesman Nataša Matjašec Rošker
Jörgen Tesman Jurij Drevenšek
Gospodična Juliane Tesman Maša Žilavec
Gospa Elvsted Mateja Pucko
Asesor Brack Ivo Ban k. g.
Ejlert Lövborg Matjaž Tribušon k. g.

Inovativna interpretacija ene najbolj drznih, kontroverznih in vplivnih dram 20. stoletja: Heddin lik je danes živ bolj kot kdajkoli, v sebi nosi poudarjeno individualno noto in neomajno zavedanje o svobodi lastne volje. Ibsenova drama je izjemen primer heterogenih dramskih motivov in jo je potrebno interpretirati iz najmanj dveh relacijskih perspektiv: družbenega in literarnega konteksta časa, v katerem je napisana, in današnjosti. Vmes pa celotno dvajseto stoletje(!) sprememb in turbulenc.
Igra se začne, ko se Hedda z možem Jörgenom Tesmanom vrne s polletnega poročno-študijskega potovanja v "sanjsko" hišo. A v novem domu bolj kot kdajkoli prej začuti, da v korzetu moralnih konvencij, družbenih okovov in lastne neuresničenosti ne more dihati, ne more živeti v kletki družinskega življenja, banalne dolgočasnosti vsakdana in notranje razdvojenosti. Iz navidez banalnih razlogov nastane velika drama, saj se Hedda zaveda, da se bo o načinu bojevanja odločila sama.

"V središču pozornosti so človeška razmerja, komplicirani značaji, potlačeni goni, namišljene izživetosti, vse tiste psihološke mlake, v katerih se, če zarijemo dovolj globoko, nahajajo osupljivi, s tem pa pogosto tudi ganljivi človekovi vzgibi. Liki zaradi scenografske okrnitve postanejo dobesedno in metaforično "prepuščeni samim sebi". Razvidno je, da v to mrežo zagrenjenih, osamljenih ali izmaličeno ambicioznih duš Mateja Koležnik vstopa s psihoanalitičnim skalpelom. Zato je zlasti opazovanje "procesiranja" lika Hedde Gabler v interpretaciji Nataše Matjašec Rošker izjemno, saj svojo diagnozo melanholične/depresivne soproge pred nas polaga v totalnosti pojave, njena psihična razjedenost se naseljuje povsod, zaznana je v njenem gibu, tonu, pogledu, tišini, mirovanju, celo v njeni odsotnosti."

Zala Dobovšek, Pogledi, 25. februar 2015