Avtorski performans

In tako dalje in tako naprej

Foto: Marcandrea

Oblivia Helsinki, Via Negativa Ljubljana

Premiera 7. 12. 2014, Stara mestna elektrarna Ljubljana
Performans traja 1 uro 10 minut in nima odmora.

Avtor koncepta in režiser Bojan Jablanovec
Performerji Grega Zorc, Rok Kravanja, Anna Krzystek, Anita Wach, Magnus Logi Kristinsson, Timo Fredriksson
Programer zvočno-vizualnega vmesnika Vasja Progar
Manipulator zvočno-vizualnega vmesnika v realnem času in oblikovalec zvoka Tomaž Grom
Asistent manipulatorja zvočno-vizualnega vmesnika v realnem času in oblikovalca zvoka Beno Gec
Oblikovalka svetlobe Meri Ekola
Tehnični direktor Igor Remeta
Producentki Marina Andersson-Rahikka, Špela Trošt

In tako dalje in tako naprej. Fraza, ki nakazuje, da se nekaj nadaljuje v neskončnost. Če seveda imamo dovolj domišljije … Ali pa je metafora za brezkončno ponavljanje zmeraj istega. Ali pa opisuje trenutek, ko razum postane tako nemočen, da lahko dahne samo še "in tako dalje in tako naprej". In prav nekje tukaj, na začetku tistega, česar ni več mogoče doseči z razumom, se začne performans.
"Gospe in gospodje. Njegovo veličanstvo Oder je pripravljeno, da prične svoj kraljevski zajtrk. Katerega smrtnika mu serviramo na krožnik?" Oder se začne polniti s podobami konca, ki se nalagajo druga na drugo. Padalo se ne odpre. Torpedo pospešuje proti ladji polni emigrantov. Jelen leži sredi avtoceste. Potapljaču zmanjka kisika. Zadnji pingvin stoji na zadnji zaplati ledu. Potniki padajo iz sestreljenih letal. In tako dalje in tako naprej. To so zgodbe o končnosti. Absurdne in nesmiselne, tragične in komične, verjetne in neverjetne. Šest performerjev iz Finske, Velike Britanije, Islandije, Poljske in Slovenije lahko samo še do onemoglosti odnaša trupla in se oklepa zadnje bilke svojega smisla.
Performans je rezultat sodelovanja mednarodne skupine performerjev Oblivia iz Helsinkov in Vie Negative, ki ju povezujejo performativne strategije in redukcija uprizarjanja na bazični scenski jezik.

Scena, ki diha v sebi lastnem ritmu, popolnoma osvobojena teže nastopajočih oziroma bremena nastopa, nam tako po svoje sporoča, da je njen teritorij morda širši, kot se zdi na prvi pogled, da morda sega onkraj fizične meje teatra.

Nenad Jelesijević, MMC RTV SLO, 16. december 2014