Thomas Mann

Čarobna gora

Foto: Peter Uhan

SNG Drama Ljubljana, Slovensko stalno gledališče Trst

Premiera 27. 9. 2014, SNG Drama Ljubljana; 7. 11. 2014, Slovensko stalno gledališče Trst
Predstava traja 3 ure in ima dva odmora.

Naslov izvirnika Der Zauberberg

Režiserka Mateja Koležnik
Prevajalka Aleksandra Rekar
Avtorica dramatizacije in dramaturginja Katarina Pejović
Scenograf Henrik Ahr
Kostumograf Alan Hranitelj
Skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar
Koreografka Magdalena Reiter
Oblikovalec svetlobe Pascal Mérat
Avtor videoprojekcij Andrej Intihar
Lektor Arko
Svetovalec za francoščino Primož Vitez
Asistent kostumografke Andrej Vrhovnik

Igrajo
Hans Castorp Aljaž Jovanović
Joachim Ziemßen Romeo Grebenšek
Lodovico Settembrini Igor Samobor
Leo Naphta Marko Mandić
Dvorni svetnik Behrens Vladimir Jurc
Doktor Krokowski Luka Cimprič
Madame Clawdia Chauchat Nataša Barbara Gračner
Mynheer Pieter Peeperkorn Ivo Ban
Gospa Stöhr Silva Čušin
Marusja Patrizia Jurinčič AGRFT
Paravant Gašper Jarni k. g.
Hermine Kleefeld Saša Mihelčič
Gospod Albin Lovro Finžgar AGRFT
Adriatica von Mylendonk Sabina Kogovšek
Strežnica Nina Valič

Čarobna gora sodi med tiste romane dvajsetega stoletja, ki tako za bralce kot za kritike in teoretike vse do danes ohranjajo skrivnostno privlačnost. Zgodba o mladem inženirju ladjedelništva Hansu Castorpu, ki pride v mondeno višinsko zdravilišče za štirinajst dni obiskat bolnega bratranca, a tam še sam zboli in ostane celih sedem let, je izhodišče za najkompleksnejšo pripoved o stvareh telesa in duha. Vključuje tako idejna in nazorska vprašanja turbulentnega časa z začetka dvajsetega stoletja kot tudi širšo sliko dekadentne družbe, ki se v eskapizmu zaprtega in zavarovanega okolja sanatorija sicer osredotoča na konkretne pljučne bolnike, a razkriva predvsem podobo (tudi našega) bolnega sveta vprašljivih in propadajočih vrednot. Avtor Thomas Mann je prežel svojevrstni zdraviliški mikrokozmos z ironijo, obenem pa vnesel vanj poezijo in magičnost poslednjih skrivnosti fizisa, duše in srca, pa tudi kritiko nase osredotočene elite in institucij, ki z negovanjem bolezni kujejo profit. Čarobna gora se konča z odhodom glavnega junaka na bojišče prve svetovne vojne in ponuja tudi svojevrstno izhodišče za razmislek ob stoti obletnici njenega začetka.

Čarobna gora v dramatizaciji in dramaturgiji Katarine Pejović ter režiji Mateje Koležnik je sijajna monumentalna freska sveta, ki se le stežka sooča z resničnostjo. Mannovo romaneskno gmoto o odmaknjenem gorskem sanatoriju tik pred prvo svetovno vojno, v katerem bolezen evropski buržoaziji ponuja opravičilo za vzvišen luksuz neodgovornega brezdelja in svobode, je Pejovićeva pregnetla v čvrsto dramsko strukturo, ki skozi spoznavno izkušnjo mladega Hansa Castorpa razpira bistvene filozofske in družbene dimenzije meščanske Evrope 20. stoletja in širše.

Nika Arhar, Delo, 30. september 2014