Narodna opereta?

Igor Grdina

Libreto Luize Pesjakove Gorenjski slavček ponuja izhodišče za premislek o tem, ali je mogoča narodna opereta. Kar zadeva opero, je jasno, da so bila posamezna dela napisana za to, da postanejo nacionalni emblem. Opereta, ki je veljala za "potrošno blago" in je v pariški in dunajski libretistiki kmalu postala "obrt" – če ne celo industrija – za tovrstno emblematično rabo načelno ni uporabna. Glasbena dramaturgija, ki je narekovala uporabo stalnih form (pri solističnih in ansambelskih nastopih ter zborih), je puščala malo prostora nestandardnim rešitvam, kakršne terjajo nacionalni emblemi. Kljub temu je v posameznih delih mogoče zaznati težnjo po oblikovanju narodnega emblema. Libreto Luize Pesjakove v uglasbitvi Antona Foersterja ni tak postal šele po predelavi v opero, temveč je že od vsega začetka razvidno sledil temu idealu. 

Dr. Igor Grdina je diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; doktoriral je leta 1994 iz slovenistike, iz zgodovine pa 2002. Zdaj je redni profesor za slovensko literaturo in kulturno zgodovino ter znanstveni svetnik; zaposlen je na ZRC SAZU, ICK in Alma Mater Europaea – ISH. Bil je gostujoči profesor na dunajski univerzi; predaval je tudi na univerzah v Tübingenu, Regensburgu, Pragi, Gradcu in Celovcu. Objavil je 30 znanstvenih in strokovnih monografij, priredil 10 libretov ter napisal eno dramo.