Dramatično društvo in začetki slovenske operne poustvarjalnosti: repertoarna analiza
Gregor Pompe
Ob začetku svojega delovanja si je Dramatično društvo za svojo nalogo zadalo tudi uprizarjanje glasbeno-gledaliških del, med temi tudi najbolj "žlahtne" zvrsti opere. Po začetnih enostavnejših formah (burkah z glasbo in spevoigrah) je predvsem po zaslugi Frana Gerbića kmalu zmoglo tudi operne predstave. Članek bo premeril repertoar v treh fazah slovenske operne poustvarjalnosti: od začetka delovanja Dramatičnega društva do prve svetovne vojne, od prve svetovne vojne do druge svetovne vojne in po drugi svetovni vojni. Ob osnovnih značilnosti opernega repertoarja v vsakem izmed obdobij bo osrednja pozornost namenjena deležu slovenske opere, deležu "lažjih" žanrov, aktualnosti repertoarja, soočanju z izvedbeno navidez "težjimi" deli. V nadaljevanju se bo iz primerjav med tremi repertoarnimi "obdobji" skušalo poiskati tudi zgodovinske odgovore za razlike oz. glavne značilnosti posameznih repertoarnih značilnosti. Izhodiščna teza more biti, da je ob zelo skromnih infrastrukturnih pogojih Dramatično društvo zmoglo sorazmerno raznolik operni repertoar, posebej v primerjavi z bolj "bogatimi" povojnimi leti.
Dr. Gregor Pompe je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral najprej primerjalno književnost in nemški jezik, potem dodatno še muzikologijo. Za svoje diplomsko delo je prejel študentsko Prešernovo nagrado Filozofske fakultete. Predava na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je leta 2006 obranil svojo doktorsko disertacijo. Kot znanstveni raziskovalec se ukvarja z zgodovino gladbe, s sodobno glasbo, z vprašanji semantike glasbe in glasbenega gledališča. Za svoje strokovno delo je prejel Mantuanijevo priznanje Slovenskega muzikološkega društva, Filozofska fakulteta in Študentski svet FF pa sta mu podelila nagradi za uspešno pedagoško delo. Bil je predsednik Slovenskega muzikološkega društva in predstojnik Oddelka za muzikologijo. Izdal je tri monografije (Pisna podoba glasbe na Slovenskem skupaj z J. Snojem, Postmodernizem in semantika glasbe, Zveneča metafizika: skladateljski opus akademika Lojzeta Lebiča) in učbenik (Novi tokovi v glasbi 20. stoletja). Dejaven je še kot publicist, glasbeni kritik in skladatelj.