Slovenska poslanica ob svetovnem dnevu gledališča

Četrtek, 24. marec 2016

27. marec 2016, svetovni dan gledališča

Kaj danes gledališče išče?
Išče človeka.  In v človeku skrivnost. 
Skrivnost je individualna. 
V individualnem je moč prebrati univerzalno. 
V univerzalnem tiči transcedenca. 
Trancedenca išče čustvo. 
Čustvo hrepeni po ravnovesju. 
Ravnovesje si želi ljubezni. 
Ljubezen je Eros. 
Eros zahteva Tanatos. 
Tanatos potrebuje očiščenje. 
Očiščenje je smrt. 
Smrt se skriva v življenju. 
Življenje želi sobivati z drugim življenjem. 
Drugo življenje so nove sanje. 
Sanje so mišljenje v slikah in podobah, v katerih je človek vedno sam. 
V osamljenem človeku je prisotna čustvena nenehnost. 
Kadar čustvena nenehnost zagleda drugo čustveno nenehnost, v njej prepozna svojo lastno. 
Nenehnost je identiteta. 
Identiteta išče smisel. 
Smisel niso vrata do resnice. 
Smisel je okno, skozi katerega smo poklicani, da lahko splezamo skozenj. 
In potem na novo izumljamo resnico, ko jo gledamo z drugega zornega kota proti vratom.
Ta vrata niso prizemljena. 
Ta vrata lebdijo pod kotom. 
Presežnost vrat je prav v odmiku, nagnjenosti in premiku osi. 
Os je smisel. 
Smisla ni brez nesmisla. 
Nesmisel je v nedoumljivosti. 
Nedoumljivost je neznosnost. 
Neznosnost je iskanje.
Iskanje je čas. 
Čas je lepota gledališča. 
To danes išče gledališče.   

Spoštovani, srečno ob prazniku!
Polona Juh