Gledališče upora

Četrtek, 4. junij 2015

Predstavitev tematske številke revije za kulturo in družbo Dialogi

Založba Aristej in Akademija za gledališče, radio, film in televizijo vabita na predstavitev tematske številke revije za kulturo in družbo Dialogi

GLEDALIŠČE UPORA, ki bo v sredo, 10. junija, ob 11.30, na AGRFT (Trubarjeva 3, Ljubljana, predavalnica 303).

V pogovoru, ki ga bo povezoval gostujoči urednik teme Aldo Milohnić, bo sodelovala večina avtorjev in avtoric prispevkov v reviji: Zala Dobovšek, Aleš Gabrič, Miklavž Komelj, Blaž Lukan, Barbara Orel, Gašper Troha in Nadja Zgonik.

Poskuse konceptualizacije radikalnih performativno-političnih praks lahko najdemo v skoraj vseh velikih emancipatornih gibanjih preteklega stoletja, od "proletkulta" v času ruske revolucije in "urgentnega gledališča" v španski državljanski vojni, do jugoslovanskega partizanskega gledališča v času 2. svetovne vojne. Na trdoživost gledališča upora kažejo tudi novejši primeri: "gledališče zatiranih", gledališče v obleganem Sarajevu ipd., kakor tudi sodobne prakse, ki povezujejo gledališke in druge performativne oblike upora s političnim aktivizmom.

Raziskovalni program in Center za teatrologijo in filmologijo UL AGRFT sta v sodelovanju z Festivalom Borštnikovo srečanje organizirala znanstveni simpozij "Gledališče upora", na katerem so dva dni, 23. in 24. oktobra 2014, razpravljali raziskovalci, študenti, aktivisti in umetniki iz Slovenije in tujine. V tematski številki revije Dialogi so sedaj objavljeni prispevki večine sodelujočih avtorjev in avtoric: Zale Dobovšek, Aleša Gabriča, Nikolai Jeffsa, Gala Kirna, Miklavža Komelja, Blaža Lukana, Alda Milohnića, Barbare Orel, Gorana Sergeja Pristaša, Miška Šuvakovića, Gašperja Trohe in Nadje Zgonik. V reviji je objavljen tudi pogovor z Ivanko Mežan in Aleksandrom Valičem, ki sta se kot igralca kalila na partizanskih odrih, danes pa sta doajena slovenskega gledališča, ter z dr. Zoro Konjajev, ki je kot sodelavka v civilni bolnišnici na osvobojenem ozemlju v Beli krajini spremljala to izjemno kulturno vrenje sredi okupirane Evrope, po osvoboditvi pa je bila raziskovalka in profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Vabljeni!