Nacionalna ikonografija v času od ustanovitve Dramatičnega društva do prve svetovne vojne

Nadja Zgonik

Raba nacionalnega jezika, ki je temeljni označevalec nacionalne gledališke zgodovine, je bila odločilni dejavnik pri ustanovitvi Dramatičnega društva v Ljubljani leta 1867. Ko je bila v času nemške prevlade v Deželnem zboru Društvu z razpisom namenjena subvencija za igro v slovenskem jeziku, a z vsebino ne iz slovenske, pač pa iz kranjske in avstrijske zgodovine, se je jasno pokazala potreba po opredelitvi nacionalnih vsebin tudi v dramski umetnosti. Prispevek bo prikazal, na kakšne načine se je v prvih desetletjih integralnega formiranja slovenske nacionalne zavesti oblikovala nacionalna ikonografija. Primerjali bomo literarne modele z uprizoritvenimi kodi iz dramske umetnosti in likovnimi znaki.

Dr. Nadja Zgonik je profesorica za umetnostno zgodovino na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s slovenskim modernizmom, sodobno umetnostjo in teorijo umetnostnega zgodovinopisja. V njeni bibliografiji, ki šteje več kot tristo enot, je šest monografskih publikacij. S svojimi avtorskimi projekti ali monografskimi razstavami sodeluje s slovenskimi in drugimi galerijami in je pripravila razstave slovenske umetnosti v Italiji, na Finskem, v Nemčiji, Belgiji, na Kosovu in Kitajskem. Je članica mednarodnega društva likovnih kritikov AICA in slovenske sekcije PEN.