Tugomer, slovenski plemenski junak?

Ivo Svetina

Prispevek obravnava Levstikovo predelavo Jurčičevega Tugomera (1875) na več ravneh: najprej v luči Levstikovih načelnih misli o tem, da bi Slovenci sicer potrebovali klasično junaško dramo z zgodovinskimi osebnostmi in slovesno privzdignjenim odrskim jezikom, četudi, kot ugotovi v Potovanju od Litije do Čateža (1858), nam manjka tako zgodovinska podlaga, jezik in (celo) gledališče. Nadalje prispevek raziskuje, v kolikšni meri je Levstikov Tugomer res zgodovinska drama ali je le preobleka za analizo odnosa med Sloveni in Franki v 10. stoletju, torej med Slovenci in Nemci sredi sedemdesetih let 19. stoletja. In končno, v kolikšni meri je Tugomer tragični junak ali le tragični lik, vreden upesnitve. Na začetku jezika, gledališča in naroda (ki ni več pleme) naj bi stala tragedija kot višek dramskega pesništva, o čemer nenazadnje priča tudi Linhartova žaloigra Miss Jenny Love in Prešernova želja po tragediji, zapisana v Novi pisariji.

Ivo Svetina je rojen leta 1948 v Ljubljani. Pesnik, dramatik, esejist, prevajalec. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz primerjalne književnosti in literarne teorije. V letih 1998 do 2014 je bil direktor Slovenskega gledališkega muzeja oz. Slovenskega gledališkega inštituta. Izdal je 20 pesniških zbirk, napisal več gledaliških iger, pravljic, esejev o poeziji in gledališču oz. dramatiki. Med drugim je prevedel mite južnoameriških Indijancev, Tibetansko knjigo mrtvih in Tri tibetanske misterije (tradicionalne tibetanske igre). Prejel je več nagrad: zlato ptico leta 1976 za zbirko Botticelli, ki je prevedena v hrvaščino in italijanščino, leta 1987 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirko Péti rokopisi in štirikrat za svoje igre prejel nagrado Slavka Gruma (za najboljše dramsko besedilo): 1987, 1992, 1996 in 2010. Leta 2005 je za zbirko Lesbos prejel Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta, leta 2010 pa Jenkovo nagrado za zbirko Sfingin hlev.