Anton Pavlovič Čehov

Platonov

Foto: Peter Uhan

SNG Drama Ljubljana
15. 10. 2010, 17.00 // STARA DVORANA
Predstava traja 3 ure in 30 minut in ima en odmor.

Premiera
17. 4. 2010 Veliki oder, SNG Drama Ljubljana

Avtor priredbe Vito Taufer
Prevajalec Borut Kraševec
Režiser Vito Taufer
Dramaturginja Darja Dominkuš
Scenograf Žiga Kariž
Kostumografinja Nina Jagodic
Avtor glasbe Andrej Goričar
Lektorica Tatjana Stanič
Oblikovalec luči Pascal Mérat
Asistentka scenografa Barbara Kapelj Osredkar
Asistentka kostumografinje Erna Ostanek

Igrajo
Ana Petrovna Vojniceva, mlada vdova, generalica Nataša Barbara Gračner
Sergej Pavlovič Vojnicev, sin generala Vojniceva iz prvega zakona Saša Tabaković
Sofja Jegorovna, njegova žena Barbara Cerar
Porfirij Semjonovič Glagoljev 1 Aleš Valič k.g.
Kiril Porfirjevič Glagoljev 2, njegov sin Uroš Fürst
Gerasim Kuzmič Petrin Valter Dragan
Marja Jefimovna Grekova, dvajsetletno dekle Saša Mihelčič
Ivan Ivanovič Trilecki, polkovnik v odstavki Andrej Nahtigal
Nikolaj Ivanovič Trilecki, njegov sin, mlad zdravnik Bojan Emeršič
Abram Abramovič Vengerovič 1, bogat Jud Ivo Ban
Isak Abramovič Vengerovič 2, njegov sin, študent Tom Ban k.g.
Timofej Gordejevič Bugrov, trgovec Jurij Zrnec
Mihail Vasiljevič Platonov, vaški učitelj Marko Mandić
Aleksandra Ivanovna (Saša), njegova žena, hči I. I. Trileckega Maša Derganc
Osip, tridesetleten moški, konjski tat Matevž Müller AGRFT
Katja, služabnica Vojnicevih Tina Vrbnjak
Jakov Andrej Zalesjak AGRFT
Marko Vito Weis AGRFT

Čehov naj bi dramo, ki je bila odkrita šele v njegovi zapuščini in leta 1923 natisnjena pod naslovom Drama brez naslova, napisal še kot študent medicine.Vsekakor gre za prvo njegovo ohranjeno dramsko delo, ki je zaradi svoje dolžine (v originalu obsega kar 160 tiskanih strani oziroma osem ur odrskega dogajanja) uprizarjano le v obliki različnih avtorskih priredb, največkrat poimenovanih po glavnem liku Platonovu. Drama brez naslova je morda najbolj zanimiva zato, ker gre za nekakšnega "Čehova pred Čehovom". Če sicer za Čehova velja, da ukinja glavnega junaka, oziroma za glavnega junaka svojih dram postavlja "življenje samo", posamezniliki pa so le njegovi ujetniki - kar se kaže v odsotnosti dogajanja, vse je le v podrobno niansiranem razpoloženju - , ima to delo kar nekaj melodramatičnih potez: glavni lik, učitelj Platonov, po svojih besedah srečno poročen, se nekega poletja zaplete v kar nekaj sočasnih ljubezenskih razmerij: z mlado vdovo po generalu Vojnicevu, z lastnico propadajočega posestva ter z ženo njenega sina; iz nekakšne obupane objestnosti pa izziva in osvaja tudi druga dekleta, kar se konča s streljanjem. Vendar gre bolj kot za donhuanovski, zahamletovski motiv nezmožnosti odločitve in dejanja odrešitve iz sveta, ki mu vladajo pritlehni pridobitniški interesi in na videz lahkoživa brezskrbnost,v resnici pa izgubljenost ter odsotnost vsakršnega smisla in namena.