O:miza

Strokovna razprava o medijih in kulturi v organizaciji Festivala Borštnikovo srečanje

Vzgib za strokovno razpravo izvira iz minulega delovanja znotraj medijskega ustroja, kulturne politike, kulturnih institucij (neodvisnih in javnih zavodov) in dejstva, da so kulturne vsebine kot take čedalje manj (re)prezentirane znotraj slovenskih medijev.  Položaj znotraj evropskega in svetovnega medijskega prostora ni nič drugačen. Vprašanje, ki se ob tem zastavlja, je, kdaj, kje in predvsem kako smo do te situacije prišli, oz. kje smo kot družba zgrešili zastavljeni cilj o kontinuiranem, poglobljenem, sprotnem in analitičnem poročanju o dogodkih na področju kulture, ali povedano še drugače, kdaj nas je (kulturna?) politika prisilila v dane razmere. Ali, če si zastavimo ključno vprašanje: kdaj smo kot družba na te okoliščine pristali? Pri čemer kot družbo v tem primeru razumemo umetnike, vsakovrstne ustvarjalce na kulturnem področju in novinarje  v kulturnih redakcijah, ki pa jih je na žalost iz dneva v dan manj.
Današnji čas je za centralne oblike medijev zelo kritičen, a po drugi strani odpira možnosti alternativnih, drugačnih pristopov medijskega ustvarjanja. Živimo v času medijske konvergence, ki je popolnoma uzurpirala tradicionalne, preverjene medijske pristope/metode in nam ponudila večdimenzionalni koncept, ki referira na polje možnosti povezovanja in interaktivnosti med medijsko tehnologijo, mediji, lokacijami (facebook, twitter itn.), uporabniki in nenazadnje tehničnimi proizvodi (pametni telefoni itn.). Zaslediti je tudi izjemno popularizacijo medijske kulture.
Namen strokovne razprave  je ugotoviti ali pa vsaj odstreti, skušati razumeti nezavidljiv položaj novinarjev in institucij, ki se vsakodnevno srečujejo in ukvarjajo s kulturo, in poiskati potencialne rešitve. Je tradicionalno, zgodovinsko preverjeno novinarstvo še mogoče? Kako doseči, da se komercializacija ne bo zgodila oz. nadaljevala prav skozi kulturno-medijski prostor?
Področje umetnosti, kulture je bilo od nekdaj področje ustvarjalnosti, svežih idej/inovacij, in sicer tako znotraj kulturnega kot medijskega prostora. Toda vse to se je nekako izgubilo. Čas je, da se izgubljeno poišče in se skozi kulturno-medijski prostor ponovno vzpostavi in uresniči.