Howard Barker
Slike z usmrtitve
Produkcija SNG Drama Ljubljana
Premiera 7. 5. 2011 Veliki oder, SNG Drama Ljubljana
Predstava traja 2 uri in 50 minut in ima en odmor.
Prva slovenska uprizoritev
Naslov izvirnika Scenes from an Execution
Prevajalec Zdravko Duša
Režiserka Lindy Davies
Dramaturginja Darja Dominkuš
Scenografka in kostumografka Sanja Jurca Avci
Skladateljica Cathy Milliken
Oblikovalec zvoka in prereditelj glasbe Igor Leonardi
Lektorica Tatjana Stanič
Oblikovalca svetlobe Andrej Hajdinjak
Prevajalka na vajah Lija Pogačnik
Asistent režiserke (študijsko) Milan Golob
Asistent dramaturginje (študijsko) Rok Andres
Asistent scenografke Benjamin Hafner
Tonski tehnik Nino de Gleria
Izvajalca
Gregor Marinko, violončelo
Melinda Teodorovska, oboa
Igrajo
Galactia, slikarka Saša Pavček
Carpeta, slikar Uroš Fürst
Urgentino, beneški dož Marko Mandić
Suffici, admiral Matija Rozman
Rivera, kritičarka Maša Derganc
Ostensibile, kardinal Valter Dragan
Prodo, veteran Rok Vihar
Supporta, Galactijina hči Barbara Cerar
Dementia, Galactijina hči Iva Babić
Sordo, slikar Gorazd Logar
Lasagna, slikar Aljaž Jovanović
Pastaccio, tožilec Zvone Hribar
Uradnik Rok Vihar
Moški v sosednji celici Gorazd Logar
Ječar Zvone Hribar
Prvi mornar Rok Vihar
Drugi mornar Aljaž Jovanović
Tretji mornar Gorazd Logar
Delavec Zvone Hribar
Moški na razstavi Zvone Hribar
Albanec Aljaž Jovanović
Pogrebca Rok Vihar, Zvone Hribar
Skicirka Gorazd Logar, Iva Babić
Igra sodobnega angleškega dramatika Howarda Barkerja Slike z usmrtitve (1984) pripoveduje o nastanku slike znamenite bitke pri Lepantu (1571), s katero želi beneška država počastiti svojo veliko zmago nad Turki. Toda slikarka, ki so jo izbrali za to pomembno nalogo, vse bolj ugotavlja, da je bila bitka v resnici samo velika morija in nesmiselno klanje, o čemer pričajo žrtve na obeh straneh. Zaradi takega pogleda seveda pride v konflikt z naročnikom …
Barker je osrednjo vlogo v nasprotju z zgodovinsko verjetnostjo podelil ženski, umetnici, ki ima poleg poguma, bistrosti in talenta še mnoge druge lastnosti, ki jih moškemu svetu moči in politike primanjkuje. Vloga slikarke Galactije sodi med najbolj kompleksne ženske vloge v sodobni dramatiki. Pronicljiva igra skozi duhovite dialoge in slike groze govori o vprašanju umetnikove vesti in o razkoraku med umetnostjo, ki naj bi slavila državo, in umetnostjo, ki govori resnico.