Slovenska poslanica ob svetovnem dnevu gledališča

Sreda, 27. marec 2013

Gledališče, nocoj je tvoj praznik. Nimaš rojstnega dneva, in vendar si živo. Od nekdaj. Vsi, ki živimo zate, verjamemo, da boš večno, čeprav vsak večer umreš. Ko ugasnejo luči in občinstvo odide, si le zid, zavesa, deska... A vsak dan te znova spremenimo v živost, celo v radoživost! Rodiš se iz vere, da si dragoceno in da imaš smisel. Da si nujno. Zato te želimo kar naprej izumljati – iz notranje potrebe, ludistične strasti ali hrepenenja po lepoti. Stkano si iz sanj velikih poetov, iz znoja naših teles, iz mesa naših misli, iz krvi naših čustev.

Pozdravljam te nocoj, današnje gledališče! Slovensko gledališče in gledališče na vseh celinah, gledališče bleščečih ali improviziranih odrov, gledališče pod zlatom lestencev ali pod milim nebom, povsod, kjer je nocoj predstava ali vaja – si in zahtevaš celega človeka na odru, za odrom in v dvorani. Zato pozdravljam tudi tebe, občinstvo! Kljub krizi – si! In ni res, da le gledaš, poslušaš, kritiziraš. Vedno sprejemaš in vračaš. Si soustvarjalec. Kakšna lepota, ko tudi ti odpreš svoje čute, pamet, srce. Ko se med nami vzpostavi pristen stik, zadrhti prašni zrak in se ustvari magija. Zanjo je igralec željan tvegati: rad iztrga iz sebe vso spečo energijo, rad stopi na oder kot vrvohodec na žico, čuti pod seboj globino in nevarnost, nad seboj pa neskončnost neba… Ta hoja je življenja njegov’ga magistrale. Gledališče, bodi mu naklonjeno, kajti neznosno je biti igralec, ki ne igra. Dovoli mu, da živi. V vsaki gesti, besedi, pogledu, premolku. Naj bo njegov izraz ena sama svoboda, pa čeprav polaga le samega sebe večer za večerom v isto strugo besed in v isto redosledje prizorov. Ko vanj elegantno zajame še prodorno misel, jo osveži z renesanso čutov in z razsvetljenim duhom in ko ima kaj povedati, tedaj tudi igralčeva roka kuje svet!

Gledališče, ti si posvečena norost, prostor neskončnih možnosti in čas nenehne disciplinirane dolžnosti. Vedno znova stavimo nate, tvegamo, igramo to seksi ruleto, mečemo vanjo svoja čustva, čeprav vemo, da se kolo ne bo nikdar ustavilo in je dobitek le Hekuba. Kakšna sreča!

Saša Pavček

***
Saša Pavček je dramska igralka, prvakinja Drame SNG Ljubljana, pesnica ter dramatičarka in docentka za dramsko igro in umetniško besedo na AGRFT. Rojena je bila v Ljubljani 1960. Po diplomi na AGRFT se je v letih 1986 in 1987 študijsko izpopolnjevala v Parizu (študij Ecole de mime corporel dramatique in študij Ecole de l'acteur Florent). Leta 2003 je napisala svoj dramski prvenec Čisti vrelec ljubezni, ki je bil nominiran za Grumovo nagrado. Njena dramska besedila so bila uprizorjena v številnih slovenskih gledališčih in na nacionalnem radiu.