Nahajate se na arhivskem spletnem mestu Festivala Borštnikovo srečanje - za obisk aktualnega spletnega mesta, kliknite tukaj.

Dobitnik Borštnikovega prstana – Janez Hočevar

Nedelja, 24. oktober 2010
Dobitnik Borštnikovega prstana – Janez Hočevar <em>Foto: Stanko Gruden/STA</em>

Foto: Stanko Gruden/STA

Pokrajina igralskega opusa Janeza Hočevarja je izjemno razgibana in kompleksna.

Gledališka zgodovina izpričuje, da je Janez Hočevar mnogostranski igralec, sicer nadarjen za komične vloge, vendar se ni dokončno zapisal enemu samemu žanru in v njegovih kreacijah posameznih likov se pogosto kaže izrazita amorfna dvoumnost. V tej luči sta vsakršna enoznačna tipizacija ali etiketiranje njegovega igralskega dela nestrokovni in netočni, čeprav lahko preberemo, da so z angažiranjem Hočevarja za resne vloge celo režiserji veliko tvegali. Ko se je pod režijskim vodstvom Dušana Jovanovića leta 1980 na odru MGL pojavil kot Jerman v Cankarjevih Hlapcih, je bilo v dvorani zelo napeto. Slišati je bilo: "Viš ga, Rifle!" In Jože Javoršek se je ob premieri Lužanovih Srebrnih nitk spraševal, "zakaj se gre ta odlični igralec Rifleja …, ko bi lahko bogatil slovensko gledališče s svojo zrelo umetnostjo".

Hočevarjevo zbliževanje z igralskim poklicem se je začelo po neuspeli maturi, ko si je v Drami SNG Ljubljana poiskal honorarno zaposlitev usmerjevalca reflektorjev. Iz ptičje perspektive je občudoval delo Staneta Severja, Aleksandra Valiča, Duše Počkaj in mnogih drugih. Študij dramske igre je zaključil na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, in sicer v razredu prof. Vide Juvan. Prejel je študentsko Prešernovo nagrado za vlogi Državnega pravdnika v Bratih Karamazovih Dostojevskega (1962) in Sganarella v Molièrovem Zdravniku po sili (1963). Prof. Vida Juvan je v utemeljitvi zapisala, da sta "ti dve vlogi diametralno nasprotni" in da je bil v njuni "realizaciji nadpovprečen".

V času študija je prispeval manjše vloge v uprizoritvah Slovenskega mladinskega gledališča in Odra 57: Plešasti pevki Eugèna Ionesca, Aleksandru praznih rok Vitomila Zupana, Zasilnem izhodu in Kaznjencih Petra Božiča, Igricah in Nekaj malega o čakalnicah in življenju Dominika Smoleta in v prepovedani igri Topla greda Marjana Rožanca.

Po zaključku služenja vojaškega roka se je leta 1966 zaposlil v Drami SNG Ljubljana. Prva večja vloga v Drami je bila vloga študenta Tončka v Linhartovi veseloigri Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1966), kjer je sodeloval z režiserjem Viktorjem Molko. Dve leti pozneje se je srečal z Jurijem Součkom, ki je temeljno posegel v razvoj mladega igralca, saj je v njem prepoznal, kot se je sam izrazil, tisto "potrebno žlahtno komedijantstvo" in potrebo po ekspresivnosti, "potrebo po govorjenju resnice". Z vlogo Arhitekta v Arrabalovi kontroverzni igri Arhitekt in asirski cesar (SNG Drama Ljubljana, 1968) je zaobjel travmatični svet arrabalovskega gledališča, v katerega je vržen človek, obremenjen z obupom in grozljivim humorjem. Hočevar je ponazoril ta svet s sredstvi "infantilne igre" in je bil neposreden v "svoji naivnosti". Njegov igralski postopek je takrat sodil med redke poskuse v interpretaciji, in sicer kot premik od prezentacije k oblikovanju živega in polnokrvnega lika, ki na odru v resnici živi svoje življenje. Z vlogo Filatelista v Jovanovićevi igri Znamke, nakar še Emilija … v režiji Žarka Petana je pokazal svoj naslednji veliki igralski dosežek. Upodobitev je bila izpiljena do najmanjše podrobnosti; "majhna, kramarska in pikolovska duša, zakompleksirana, nesproščena", kot je zapisal Lojze Smasek. Za obe vlogi je na sarajevskem Festivalu malih in eksperimentalnih odrov (1969) prejel nagrado zlati venec.

Pri štiriintridesetih letih se je odločil za svobodni poklic. V tem času mu je bil velik izziv preživetje. Sodeloval je pri komercialnih projektih, na televiziji, pri radijskih igrah, serijah za odrasle in otroke, v otroških nanizankah, kot sta Naočnik in Očalnik ter Leteča pipa Trapolo HAHA 33, v uspešni otroški glasbeni TV seriji Kuhinja pri violinskem ključu, v oddaji Moped-show, upodobil je znamenitega vojaka Švejka, v času smučarske evforije je s svojim prepoznavnim zaščitnim znakom, črtastim šalom, sodeloval pri žrebanjih Podarim - dobim. Janez Hočevar je tudi mojster radijske igre in umetniške besede. Obvladuje vse zvrsti, od otroške radijske igre do najzahtevnejših eksperimentalnih del. Arhiv Radia Slovenija hrani 351 del z njegovim glasom. Za eno svojih radijskih vlog je prejel nagrado na mednarodnem radijskem festivalu v Ohridu.

Konec sedemdesetih, začetek osemdesetih let je intenzivno obdobje v kreiranju njegovega igralskega biosa. Ustvaril je vrsto izjemnih kreacij: Miller v Schillerjevi igri Spletka in ljubezen (MGL), za katero je prejel Borštnikovo nagrado, Jerman v Cankarjevih Hlapcih (MGL) in Faust v Grabbejevem Don Juanu in Faustu (Drama SNG Maribor). Za vse tri vloge je leta 1981 prejel nagrado Prešernovega sklada.

Z vlogo Starca v Lužanovih Srebrnih nitkah v Eksperimentalnem gledališču Glej (1978) je svojo spretnost v upodobitvah človeških usod v mejnih, med seboj izključujočih situacij, še poglobil. Andrej Inkret je ob tem zapisal, da mu je "ostal v spominu Janez Hočevar v vlogi nesrečnega, zaljubljenega in poželjivega starca: presenetljivo zlitje sentimentalnosti, strahu in veseljaškega komedijantstva". Tudi za to vlogo je prejel Borštnikovo nagrado.

Da je Janez Hočevar igralski homo universalis, dokazujejo tudi njegovi dosežki v glasbenem gledališču in pri filmu. Svoj nesporni pevski talent je izkazal v operah Netopir in Vesela vdova ter mjuziklih Goslač na strehi in Neron. Za vlogo očeta Petana v filmu Kavarna Astoria je na Filmskem festivalu v Pulju prejel prestižno nagrado zlata arena. Njegov uspeh so mediji pospremili z naslovi: "Tveganje brez šala", "Rifle, ki ni Rifle", "Rifle, kakršnega še ne poznamo".

Leta 1992 se je podal v pedagoške vode na AGRFT v Ljubljani, kjer še danes kot redni profesor za dramsko igro študentom s posebno senzibilnostjo predaja svoje izkustvo umetnosti igre. Odraz uspešnosti njegovega pedagoškega dela so njegovi študentje - prejemniki študentskih in univerzitetnih Prešernovih nagrad kot tudi nagrad na poklicnih odrih in festivalih.

Janez Hočevar je sodoben igralec. Uvršča se med vrhunske slovenske igralce, kar je dokazal s svojimi številnimi in nepozabnimi kreacijami v gledališču (po oceni Vasje Predana je zgolj v poklicnih gledališčih samo resnih vlog odigral okoli šestdeset), na filmu, televiziji in radiu. Njegova odlika je pravzaprav to, da obvladuje vse zvrsti in žanre ne glede na medij, v katerem nastopa. Njegova karizmatična prezenca je gotovo rezultat njegovega dela, ki se zrcali v sposobnosti za "zbranost". Takrat zavestno prepleta dvoje ravni ustvarjalnega procesa: racionalno in emotivno. Njegov dar je radost najprej do življenja, potem do lika in seveda še njegova visoko razvita intuicija. Gradnje lika se loteva z nekakšno skepso, kar preprečuje prezgodnjo zadovoljitev z definicijo lika. Janez Hočevar skozi posamezne ponovitve uprizoritev lik razvija naprej in išče ključ do bistva stvari. Čeprav ga stroka po eni strani uvršča med izjemne komične igralce, kar nedvomno drži, pa po drugi strani ravno z naborom nadvse raznovrstnih vlog to podobo ruši, saj z načinom svoje igre dokazuje ne-enoznačnost, razpetost med vsemi dramskimi zvrstmi. Sem nedvomno sodi tudi njegova karakterna odlika - "otroška naivnost" ali sposobnost oziroma čut za "čudenje".

Janez Hočevar se tako z vsemi svojimi igralskimi kreacijami zapisuje v zgodovino slovenskega gledališča, radia, filma in televizije. 

Simona Ješelnik, univ. dipl. dram.
CTF UL AGRFT Ljubljana

Klasična spletna stran

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih izboljšuje vašo uporabniško izkušnjo, omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev ter analizira promet. Ali se strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
borstnikovo_frontend Festival Borštnikovo srečanje Sejni piškotek, ki spremlja vašo dejavnost na spletni strani – brez tega piškotka bi vas vsaka podstran obravnavala kot novega obiskovalca. Nujen je za normalno delovanje spletne trgovine.
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
Festival Borštnikovo srečanje Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

Festival Borštnikovo srečanje.