Nagrade 46. Festivala Borštnikovo srečanje

IZJAVA STROKOVNE ŽIRIJE
Strokovna žirija Festivala Borštnikovo srečanje 2011 je bila tudi letos soočena s širokim spektrom avtorskih pristopov in poetik sodobnega slovenskega dramskega gledališča, s programi umetniških vodstev, s produkcijo, v kateri so trije režiserji ustvarili polovico predstav v izboru. Zaradi zmanjšanja števila razpoložljivih igralskih nagrad na tri, je imela v tej kategoriji še težje delo kot v letu 2010.
Zaznala je fokus letošnjega izbora, ki se je občutno premestil k premislekom o številnih razsežnostih odtujenosti in utesnjenosti, ki jo narekujejo družbene interakcije v malih skupnostih, bodisi znotraj družine, v vaških in tako zelo prepoznavnih in aktualnih malomeščanskih okoljih.
Gledali smo gledališke stroje, ki poskušajo reflektirati družbo, v kateri živimo, in včasih uspešno in včasih malo manj gradijo vizije interakcij sodobnega subjekta z družbenimi biotopi, s katerimi se soočamo v tako prelomnih in kompleksnih časih.
In spet, da ne bo pomote, lahko suvereno izjavimo, da je naše gledališče živo in relevantno in bo, glede na videno, takšno tudi ostalo. Umetniška vodstva, avtorji in širša kulturna politika bodo morali nadaljevati dinamičen dialog, ki bo, če parafraziramo avantgardista Ferdinanda Delaka, naredil iz slovenskega gledališča "garaž svetovne drveče lepote". Ta "garaž" pa ni končna postaja, temveč laboratorij, iz katerega vstajajo vizije. Če bodo hotele ta svet tudi ustrezno reflektirati, bodo morale še bolj aktivno komunicirati z mednarodnim prostorom, tistim prostorom, ki bo slovenskemu gledališču omogočil nadaljnjo rast.

Strokovna žirija v sestavi
Melita Forstnerič Hajnšek
Thomas Irmer
Amelia Kraigher
Katarina Pejović
Marko Peljhan, predsednik

V Mariboru, 23. 10. 2011

Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev

Herman Melville: BARTLEBY, PISAR v režiji Miloša Lolića in izvedbi Mini teatra Ljubljana
Znotraj selektorskega vpogleda v letošnjo slovensko gledališko produkcijo se je predstava Bartleby, pisar, v produkciji Mini teatra in režiji Miloša Lolića, vzpostavila kot najbolj suverena celota, ki z minimalnimi sredstvi ustvari večdimenzionalni univerzum. V podobi bralne uprizoritve, forenzične raziskave in zvočne krajine, z velikim spoštovanjem do osupljive moči Mellvilove kratke zgodbe in v navidezni odrski statičnosti se Bartleby, pisar razvije v gledališki dogodek visoke napetosti in globoke skrivnosti. Mojstrsko orkestrirana igra vseskozi stopnjuje zgoščenost zgodbe in pomenov ter pri gledalcu obuja množico pomislekov o razsežnosti posameznikovega vpliva na lastno življenje, naravi upora do resničnosti in njunem medsebojnem razmerju. Bartleby, pisar je dovršena metafizična konstrukcija prostora-časa, ki se nas dotakne tako na čustveni kot na intuitivni in čutilni ravni. Gledališče, ki gledalca, ne glede na razumevanje ali nerazumevanje jezika, spodbuja k aktivni refleksiji sodobnega subjekta.

Borštnikova nagrada za režijo

Eduard Miler za režijo uprizoritve Beneški trgovec v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drame Ljubljana
Začenši z inovativno adaptacijo Shakespearjevega teksta, ki postavlja v prvi plan figuro Lancelota, v furiozni interpretaciji Gregorja Bakoviča, in prinaša popolnoma nov pogled na lik Portie, ki jo Nataša Barbara Gračner uprizarja z virtuozno mnogoplastnostjo, je Eduard Miler skozi skrbni in premišljeni režiserski postopek zgradil kompleksno sliko današnjega sveta, pogreznjenega v pohlep, "poglobljenega" v površnost takojšnje potešitve, ki mu Shylockovo vztrajanje na trdnih vrednotah predstavlja temeljno grožnjo. Miler je s temi postopki in s pomočjo močnega igralskega ansambla posegel v središče aktualnih gorečih vprašanj globalne socialne, ekonomske in politične sedanjosti, ki je na začetku procesa usodnih sprememb.

Borštnikova nagrada za adaptacijo besedila

Miloš Lolić za adaptacijo besedila Hermana Melvilla BARTLEBY, PISAR v izvedbi Mini teatra Ljubljana
Lolićeva priredba Melvillove zgodbe je odločujoči dramaturški temelj celotnega koncepta uprizoritve. Izhodiščna zamisel, ki pripovedovalca postavi kot osrednjega in nekoliko izmuzljivega protagonista, Bartlebyja – kar je pogost nesporazum – ne postavlja v ospredje, temveč odpira bogate možnosti besedilnega plastenja. Bartlebyjev delodajalec s tem lahko prehaja od minimalističnih odrskih akcij do široko razpr(ostr)tih refleksij in celo hipnih preskokov v druge osebe. Čeprav je prizorišče zgodbe očitno, in le nekajkrat omenjeno, Lolićeva priredba široko odpre zgodbo o utrudljivem in dolgočasnem delu v pravniških pisarnah Wall Streeta sredi 19. stoletja sodobnim asociacijam. Nujni posegi v besedilo ne zarežejo v eksistencialne, verske in politične plasti njegovih pomenov, temveč še toliko bolj odmevajo v sodobnem branju Melvilla.

Dve Borštnikovi nagradi za igro

Igor Samobor za vloge Bartlebyja v uprizoritvi BARTLEBY, PISAR v izvedbi Mini teatra Ljubljana ter Shylocka v uprizoritvi BENEŠKI TRGOVEC in Neznanca v uprizoritvi V DAMASK v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drame Ljubljana
Resničnost igralčeve eksistence lahko dojamemo kot velik privilegij potovanja skozi razlčne identitete, kar zahteva pogum, radovednost, domišljijo in disciplino. Odkrivamo jo kot težko nalogo čakanja tistega, ki je v verigi gledališkega odločanja ponavadi zadnji. To zahteva veliko potrpežljivosti, skromnosti, skrbno ohranjanje lastne identitete, modrost in spet – disciplino. Igor Samobor uteleša to velikansko nalogo. Kreativno, duhovno in človeško disciplino dojema kot pogoj svobode. Z lastnim sistemom vrednot in njegovega nenehnega preizpraševanja ustvarja alkimijo, ki jo imenujemo velika umetnost.
Skozi dramatično in enigmatično prepletanje identitet tistega, ki kontrolira svet, in tistega, ki ta svet izpodriva s svojim pasivnim uporom v predstavi Bartleby, pisar; skozi trdno vero ohranjanja tradicionalnih vrednot kot zadnjega oporišča današnje družbe v predstavi Beneški trgovec; skozi neskončno razpetost med iskanjem dialoga z božansko instanco ter iskanjem zemeljske potešitve v predstavi V Damask – je Samobor utelesil nekatera ključna vprašanja sodobnega moškega in nam razprl nove prostore refleksije in sočutja.

Janja Majzelj za vlogo Zlodeja v uprizoritvi POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča
Zlodej Janje Majzelj, ki v dolino šentflorjansko prikopita s Francoskega, je ustvarjen z visoko stopnjo igralske fantazije in invencije: je lažnivec in zapeljivec, mag in prevarani čarodej. Igralka nam ga prikaže z nezgrešljivim posluhom za odrski jezik in gib, ki mestoma prehaja v ples. Ritem in melodija Cankarjevih besed in stavkov, v prozi in verzu, sta v njeni interpretaciji natančno travestirana; ta travestija jezika se obenem posrečeno ujame z režijskim konceptom predstave ter ga nadgradi, s čimer predstavi podeli pomembno dodatno kvaliteto.

Borštnikova nagrada za mlado igralko

Viktorija Bencik za vlogo Žene v uprizoritvi HUDIČ BABJI v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega
Skrbno stilizirana vloga mlade žene prinaša zanimiv razpon: od pasivne krhkosti do usodne "hudičevke", od žrtve do krvnice. Izpeljava lika je dosledna in jezikovno prepričljiva. Mlada igralka je z močno prezenco in s ključnim, nezmotljivim glasom "a capella tria", ustvarila najprepričljivejši krak arhetipskega trikotnika. To je subtilna, s pravo mero dozirana in konsekventno režijsko vodena "ljudska" igra, z vsemi elementarnimi emocionalnimi poudarki, erotičnostjo, ki jo iz sprva na videz sramežljive hribovske dekline spremeni v usodno žensko na meji.

Borštnikova nagrada za scenografijo

Henrik Ahr za scenografijo v uprizoritvi HUDIČ BABJI v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega
Scenografija Henrika Ahra za Schönherrjevo dramo Hudič babji je oblikovana bistro in funkcionalno. Gledalec je soočen z leseno steno, ki določa in ločuje prostor igre in publike. Spominja na gozdove te avstrijske drame in hkrati učinkuje kot "začudna" metafora za slovensko severno mejo. Prav tako kot v Schönherrjevi drami, je s tem medigra med oddaljenostjo in bližino še dodatno poudarjena. Kombinacija subtilne simbolne abstrakcije, ki izpostavi vse tri protagoniste v njihovem erotičnem spopadu, in presenetljiv minimalizem arhitekturne ekspresije ustvarita osupljiv oder za tega "Strindberga v gorah".

Borštnikova nagrada za oblikovanje zvoka

Luka Ivanović za oblikovanje zvoka v uprizoritvi BARTLEBY, PISAR v izvedbi Mini teatra Ljubljana
Ivanovičev nedoločni zvočni cut-up preko subtilne prezence, ki jo lahko beremo kot osnovo časovnih zank te interpretacije Melvilla, skupaj z dramaturškimi posegi podpre in odpre horizont zvočnega, ritmičnega in celo radijskega doživetja gledališča. Določa mu takt, ritem in izredno bogato paleto registrov, tudi preko komaj zaznavne večjezičnosti, ki ta tekstualni biser pripelje v sodobnost. Miniatura postane sodobni "teatrum mundi", v katerem je diktafon tisti čisto osebni stroj za obnavljanje spomina, ki se nikdar ne zmoti. Ekstaza montaže.

Borštnikova nagrada za oblikovanje maske

Barbara Pavlin in Empera3zz za oblikovanje maske v uprizoritvi POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča
Če so fizična, psihološka in socialna travestija v Tauferjem Pohujšanju poglavitni generator odrske dinamike, je maska tista funkcija, ki je v tej precizni enačbi omogočila izredno kolektivno igro in definirala njen estetski okvir. Maska je tista materialna iluzija, ki učinkovito razgalja celotno psihosocialno pokrajino šentflorjanskih patologij. Avtorjev, režiserjev in igralski "pièce- bien-faite" je preko maske postal žanrska in interpretacijska celota in je ansamblu Slovenskega mladinskega gledališča omogočil, da se prepusti preciznim mehanizmom Cankarjevega besedila kot sodobnega instrumenta za opazovanje naše družbe.

Borštnikova nagrada po presoji žirije

LIFERANTI v režiji Mihe Nemca in izvedbi Gledališča Glej in Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica
V pomanjkanju izvirne sodobne dramatike na letošnjem FBS so bili Life®anti ena izmed redkih izjem. Omogočili so nam vpogled v zanimiv in avtentičen kulturnozgodovinski drobec. Predstava je izjemna točka identifikacije kolektivnega spomina in poduk o večni, nespremenljivi prisotnosti delitve duhov in blišču ter bedi gledališča, pozabi, mitizaciji in demitizaciji. Gledališče v gledališču, svež spoj sodelovanja ene izmed nacionalnih produkcijskih hiš z neodvisno sceno. Miniaturki o spopadu in namenu gledališča izpred 110 let – med "človekom literatom" Etbinom Kristanom in "človekom intendantom" Franetom Milčinskim in borbi velike igralke Marije Nablocke z lastnim minevanjem in lastnim spominom sta presunljivo aktualni, kot bi orumenele fotografije prelili v današnjo večdimenzionalnost. Konsekventno izpeljana v vseh pogledih in presenetljivo sveža.