Knjige na FBS

Predstavitev novoizdanih knjižnih publikacij

Na letošnjem festivalu predstavljamo tri sklope knjižnih novitet v treh opoldanskih terminih. Vse predstavitve bodo ob 12.00 v Vetrinjskem dvoru; študenti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru bodo aktivni sovoditelji pogovorov.

Predstavljene bodo publikacije:

• nedelja, 20. oktober 2013

Joseph R. Roach: Igralčeva strast. Študije iz znanosti igre.
Uredila Petra Pogorevc. Prevedla Polona Petek. 158. zvezek. Ljubljana: Knjižnica MGL, 2012.

Joseph Roach, gledališki zgodovinar, režiser, raziskovalec na področju uprizoritvenih umetnosti in predavatelj na Univerzi Yale, v delu Igralčeva strast ponuja izviren vpogled v zgodovino gledališča in gledališke igre. Opozarja, da v teorijah gledališča in igre že od antike naprej osrednje mesto pripada človeškemu telesu in predstavam o njem, ki izvirajo iz fiziologije in psihologije, hkrati pa te razprave, ki se nadaljujejo tudi v sedanjosti, ostajajo nedorečene, kar zadeva vprašanje čustev.

Patrice Pavis: Sodobna režija. Viri, težnje, perspektive.
Uredila Petra Pogorevc. Prevedel Jan Jona Javoršek. 157. zvezek. Ljubljana: Knjižnica MGL, 2012.

Patricea Pavisa bralcem ni treba posebej predstavljati, saj je v Knjižnici MGL že njegov Gledališki slovar. Pa vendar, gre za eminentnega teatrologa in gledališkega teoretika, predavatelja, avtorja številnih strokovnih člankov in študij s področja sodobnega gledališča. Poleg že omenjenega slovarja je objavil še vrsto odmevnih in vplivnih knjig: Problemi gledališke semiologije (Problèmes de sémiologie théâtrale), Analiza predstav (L'analyse des spectacles), Gledališče na križišču kultur (Le théâtre au croisement des cultures) in Sodobno gledališče (Le théâtre contemporain). Njegova misel je v našem gledališkem prostoru močno prisotna, zato smo se odločili za nov prevod njegovega dela.

Govor med znanostjo in umetnostjo.
Uredila Katarina Podbevšek, Nina Žavbi Milojević. Maribor:Založba Aristej in Ljubljana: UL AGRFT, 2013

Ob koncu 20. stoletja se je zgodila radikalna preobrazba sveta, ki je v vseh pogledih bistveno spremenila sodobni življenjski vzorec, v katerem so pomembni dejavniki postali mobilnost, odprtost, prehodnost, heterogenost, mešanje, mreženje. Umetnosti se hibridizirajo in drzno povezujejo z znanostjo, tiste, ki imajo za svoje izrazilo govor, pa se srečujejo z rahljanjem jezikovnih meja in norm. V sodobnih uprizoritvenih praksah na eni strani odseva vsakdanja jezikovna resničnost, na drugi pa uprizoritve proizvajajo vrsto "slušnih prostorov", v katerih je govor s sodobno tehnologijo preoblikovan v raznolike slušne senzacije. Spremenjena jezikovna slika sveta predstavlja novo spodbudo za raziskavo govora kot umetniškega izrazila. V knjigi so zbrani prispevki 19 slovenskih in 5 tujih avtorjev in avtoric, ki so nastali v okviru mednarodnega Simpozija o umetniškem govoru na AGRFT aprila 2013 in se ukvarjajo z umetniškim in znanstvenim raziskovanjem govora. Knjiga Govor med znanostjo in umetnostjo je zanimiva in uporabna za vse, ki se raziskovalno, praktično ali študijsko ukvarjajo z različnimi oblikami govorjenega jezika v umetnosti.

• ponedeljek, 22. oktober 2013

Svobodne roke. Antologija teoretske misli o slovenskem gledališču (1899–1979).
Uredila Blaž Lukan in Primož Jesenko. Zbrika TRANSformacije, knjiga št. 32. Ljubljana: UL AGRFT in Zavod Maska, 2012.

V antologiji Svobodne roke so ponatisnjeni teoretski spisi o slovenskem gledališču, nastali med letoma 1899 in 1979. Vsi – razen dveh izjem – so doslej neobjavljeni v knjižnih izdajah, po mnenju urednikov pa prispevajo pomemben delež k oblikovanju celovite podobe preteklega in tudi sodobnega slovenskega gledališča in njegove teorije. V zbirki so v smiselna poglavja po kronološkem redu razvrščeni zapisi 33 avtorjev, mdr. antologija odkriva pozabljene misli znanih gledaliških teoretikov (npr. T. Kermaunerja, P. Kozaka, L. Kralja, A. Inkreta, Z. Skušek), v sodobno branje ponuja zapise starejših avtorjev (npr. A. Aškerca, V. Bartola, C. Debevca, F. Koblarja, M. Skrbinška), odkrije pa tudi nekaj inspirativnih in polemičnih teoretskih del avtorjev npr. S. Melihar, R. Močnik, S. Simčič, D. Zajc. Svobodne roke so branje za vse, ki jih zanima slovensko gledališče, tako preteklo kot sodobno, v pomoč bo gledališkim teoretikom in praktikom ter še posebej zanimivo za študente, ki vanjo uvrščenih imen morda do zdaj niso poznali.

Gledališka alternativa sedemdesetih in osemdesetih. Razprave študentov dramaturgije in gledališke režije UL AGRFT.
Uredila Nina Šorak. Ljubljana: UL AGRFT, 2012.

Obdobje sedemdesetih in osemdesetih let je bilo za zgodovinski pogled na razvoj gledališča na Slovenskem posebno, saj se je eksperimentiranja na področju gledališča, performansa in združevanja različnih medijev lotila marsikatera skupina somišljenikov, ustvarjalcev najmlajše generacije, ki so v sebi nosili upor proti ukoreninjenim praksam, ki jih je inertno gojila tradicija predvsem meščanskega gledališča, kot prevladujoča.
V zborniku se mladi avtorji, študenti pod mentorstvom doc. dr. Barbare Orel, spustijo v do sedaj slabo raziskano in fragmentarno razpršeno zgodovinsko gradivo o ustvarjanju gledališča, ki je zametek današnjega mainstreama, široko razvitega, znanega in dobro sprejetega gledališkega dogajanja, predvsem in tudi na žalost, zunaj javnih institucij.

Hibridni prostori umetnosti.
Uredili Barbara Orel, Maja Šorli in Gašper Troha. Zbrika TRANSformacije, knjiga št. 33. Ljubljana: UL AGRFT in Zavod Maska, 2012.

Knjiga prinaša raziskavo hibridnih prostorov umetnosti, ki so se v slovenskih uprizoritvenih, scenskih in performativnih umetnostih razprli v zadnjih dveh desetletjih. Dramaturška nit, ki povezuje objavljene razprave o izbranih primerih hibridnosti, vodi iz tradicionalnih mest umetnosti (kot so gledališča, galerije, muzeji itd.), preko alternativnih in marginalnih prizorišč v širši družbeni in socialni prostor. Pri tem zarisuje lok v smeri od kritičnih uprizoritvenih in performativnih praks, ki reflektirajo aktualna družbenopolitična vprašanja, do umetniških del, ki izhajajo neposredno iz družbenih okoliščin in razvijajo nove modele javnosti. Razprave B. Lukana, A. Milohnića, B. Orel, K. Podbevšek, M. Puncer, M. Šorli, K. Šterk, T. Toporišiča, G. Trohe, E. Vrtačič in N. Zgonik evidentirajo značilnosti sodobne umetnosti, ob tem pa zaznamujejo obrat od estetskega k postestetskemu.

• sreda, 23. oktober 2013

PRAZNOVANJE MOŽNOSTI TRANSFORMACIJE. Gledališče zatiranih skozi teorijo in prakso, lokalne in globalne perspektive.
Uredili Dragana Alfirević in Nena Močnik. Ljubljana: Ekvilib Inštitut in Zavod Maska, 2012.

Aktivisti, pedagogi, socialni delavci in gledališčniki metodo gledališča zatiranih uporabljajo že dobrih petdeset let, zato se je – čeprav globalno razpoznavna – lokalizirala v različnih kulturnih okoljih, vedno pa kot ideja, sredstvo, metoda, orodje (včasih morda tudi kot orožje), ki stremi k spremembam: spremembam na boljše. Pričujoči zbornik poleg v slovenščino prvič prevedenih Boalovih Poetik zatiranih ponuja zbir razmislekov in praks tako dolgoletnih mednarodno uveljavljenih pedagogov in uporabnikov kot slovenskega podmladka, ki prav tako zagnano in ambiciozno koplje po zagatah naše družbe. Izbrani prispevki ponujajo vpogled v praktične aplikacije gledališča zatiranih pri delu z izključenimi skupinami, kot so zaporniki, etnične manjšine in ženske, odpirajo pa vprašanja nasilja, ekologije, spolne identitete in zatiranja vobče.
 

Bojana Kunst: Umetnik na delu. Bližina umetnosti in kapitalizma.
Urednika zbirke Janez Janša in Amelia Kraigher. Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 34. Ljubljana: Zavod Maska, 2012.

Umetnik na delu Bojane Kunst obrača na glavo neoliberalno perspektivo in zato prihaja ob pravem času, v času varčevalnih ukrepov. Pri tem si pomaga zlasti z argumentom, da umetnosti ni več treba dokazovati, da je družbeno pomembna in koristna dejavnost, saj bi se s tem zaprla v znotrajsistemsko kapitalistično (in populistično) proizvodnjo vrednosti, temveč mora znova poiskati svojo materialno bazo in zasesti natanko tiste abstrakcije, ki zagotavljajo ohranitev sistema in reprodukcijo kapitala. Knjiga bi rada spomnila umetnost, ki je zadnjih nekaj desetletij nenehno tematizirala in vadila politiko, da je pozabila na svojo moč povezovanja zmožnosti abstraktnega (mišljenja) z dejanskimi abstrakcijami (vrednostjo, kapitalom, produktivnostjo, denarjem, blagom, časom itn.).

Claire Bishop: Umetni pekli. Participatorna umetnost in politika gledalstva.
Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 35. Prevedla Aleksandra Rekar. Urednika zbirke Janez Janša in Amelia Kraigher. Ljubljana: Zavod Maska, 2012.

Umetni pekli je prvi zgodovinski in teoretični pregled družbenoangažirane participatorne umetnosti. Knjiga sledi poteku umetnosti 20. stoletja in proučuje ključne trenutke v razvoju participatorne estetike v Evropi in Ameriki. Na tej poti srečamo futurizem, dadaizem, situacionizem, češkoslovaške hepeninge in argentinski konceptualizem, na koncu pa obravnava sodobne umetnike, kot so Thomas Hirschhorn, Tania Bruguera in Jeremy Deller. Odkar je Claire Bishop leta 2006 v reviji Artforum objavila odmeven esej, je ena redkih, ki razkrivajo politične in estetske meje participacije v umetnosti. V Umetnih peklih ne preučuje le zahtev po demokraciji in emancipaciji, ki jih pri nekem delu postavljajo umetniki in kritiki, temveč pretresa tudi obrat k etičnim (bolj kot estetskim) kriterijem, ki ga sproža družbenoangažirana participatorna umetnost.

No one should have seen this. The theatre of Via Negativa, 2002–2011.
Uredil Bojan Jablanovec. Ljubljana: Zavod Maska, 2012.

Eksces kot umetniška izrazna forma je uprizoritvena strategija, ki je močno zaznamovala delo Vie Negative. Transgresivna dejanja, golota, provokacija, šok v projektih VN nikoli niso bili poceni sredstva za zbujanje medijske pozornosti, temveč zmeraj natančno premišljene strategije, s katerimi VN želi gledalca pripeljati do nepričakovanega vpogleda v paradoksni, velikokrat skorajda perverzni položaj, ki ga kot ustvarjalci/gledalci scenske umetnosti zasedamo v ustroju sodobne industrije užitka.
Monografija je kronološki pregled desetletnega ustvarjalnega dela Vie Negative, enega izmed najprodornejših slovenskih projektov sodobne scenske umetnosti zadnjega desetletja, ki se redno pojavlja na številnih evropskih festivalih in v umetniških centrih. V knjigi je z bogatim slikovnim materialom in odlomki iz besedil dokumentirano 29 performansov, ki jih spremlja esej Izbris gledalca dr. Blaža Lukana. Knjiga je v angleškem jeziku.

Maska, časopis za scenske umetnosti
Ljubljana: Zavod Maska, 2012–2013.

Časopis Maska izide kot dvojna številka štirikrat v letu, vsaka je posvečena specifični aktualni tematiki. Številka 151–152 (zima 2012), naslovljena Geste odpora, se posveča gledališkim in umetniškim strategijam upiranja obstoječim neoliberalnim ekonomskim in posledično tudi političnim paradigmam, ki so v zadnjem času ostro zarezale v vsa področja našega družbenega tkiva. Obravnave obsežnega korpusa vprašanj in problemov, ki se ob tem ponuja, se loteva skozi različne pristope – skozi teoretske prispevke, študije primerov, manifeste in celo umetniške intervencije, ki dajejo ediciji svojstveno performativno noto. Številka 153–154 (pomlad 2013), naslovljena K naravi, se osredotoča na poglobljena zanimanja za eko kulturne produkcije in ekološke teme v scenskih umetnostih zadnjih let ter na zapletena razmerja med ekologijo in umetniškimi praksami, s posebnim poudarkom na performansih, ki so bili ustvarjeni poleti 2012 v različnih naravnih okoljih v okviru mednarodnega partnerskega projekta K naravi.